Zmanjšajmo količino zavržene hrane!

Statistika razkriva naravnost šokantno stanje. V Sloveniji letno zavržemo kar 170.000 ton hrane, kar znaša nekako 82 kilogramov na prebivalca. To pa seveda govori o tem, da zavržemo tretjino kupljene in pripravljene hrane, kar seveda predstavlja veliko obremenitev za naše okolje, da o naših denarnicah niti ne govorimo. Tako v povprečnem evropskem gospodinjstvu zavržemo kar 250 € na leto, ki bi jih seveda lahko veliko bolj koristno uporabili.

Problem zavržene hrane ni enostaven, saj je večplasten: socialni, finančni in okoljski. Vsi se zavedamo tega, da zavržemo preveč hrane, težko pa nam je to spremeniti. Zanimivo je dejstvo, da se prav vsak od nas zgraža nad fotografijami zavržene hrane gostincev in trgovcev, sami pa v svojem domu počnemo čisto enako. To potrjuje dejstvo, da gospodinjstva prispevajo kar 48% k vsej zavrženi hrani. Najpomembnejši ukrepi se torej začnejo kar doma!

Vzroki za to, da je toliko hrane zavržene, so zelo različni. Na prvem mestu naj izpostavimo to, da morda ne znamo pravilno kupovati. Tako na primer povprečen potrošnik kupi preveč sadja in zelenjave naenkrat, zato se mu živila pokvarijo, še preden jih utegne pojesti. Prav tako ne znamo pravilno načrtovati obrokov, tako ne vemo, katera živila je potrebno porabiti najprej. Premamijo nas tudi posebne akcijske ponudbe, v okviru katerih naenkrat kupimo preveč hrane. Žal imamo prepolne shrambe in hladilnike, zato na mnoga živila kar pozabimo ter jih čez čas najdemo v zadnjem kotičku shrambe. Takrat, ko jim je rok veljavnosti že zdavnaj pretekel.

Vzrokov je seveda še več. Morda smo preveč občutljivi na higieno živil in različne datume, ki so objavljeni na živilih. V vsakem primeru pa za naše obroke pripravljamo preveč hrane, ki je ne zmoremo pojesti, ostankov pa žal ne znamo ponovno uporabiti.

Kako zmanjšati količine zavržene hrane?

  1. Svoje nakupe morate vnaprej načrtovati. Kaj to pravzaprav pomeni? Preden se brezglavo zapodite v trgovino, doma najprej preverite, kaj vse že imate, in naredite seznam le tistih živil, ki jih morate dokupiti. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupite le toliko živil, kot jih res potrebujete. Nikoli ne kupujte lačni, saj boste sicer pokupili polovico trgovine.
  2. Preverite datume na embalaži živil. Poiščite tista živila, ki so na polici bolj zadaj, saj imajo ta ponavadi daljši rok trajanja. Tako vam teh živil ne bo potrebno takoj uporabiti.
  3. Poskrbite, da bo vaš hladilnik pravilno deloval. Poskrbite tudi za njegovo ustrezno vzdrževanje. Le tako bo hrana v njem ostala sveža toliko časa, kot je napisano na embalaži. Pazite tudi, da boste živila shranjevali ustrezno z navodili. Dobrodošla bo tudi organizacija živil v hladilniku – zadaj spravite živila z daljšim rokom uporabe, spredaj pa tista, katerih uporaba bo hitreje potekla.
  4. Naučite se uporabiti tudi ostanke hrane. Uporabite jih lahko še isti dan za večerjo ali naslednji dan za malico. Lahko jih tudi zamrznete in uporabite takrat, ko boste preutrujeni za pripravljanje obroka. Iz preostanka sadja napravite sladice ali sadne sokove, iz zelenjave, ki ni več čisto sveža, pa zelenjavno juho. Svetujemo vam, da po internetu pobrskate po različnih kuharskih forumih, kjer boste dobili 100 in 1 nasvet, kako ponovno uporabiti ostanke kosila ali večerje.

Pohvalno je dejstvo, da so Ekologi brez meja v času velikonočnih praznikov v sklopu akcije Ne meč’mo hrane stran (ki jo je delno financiralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor) pričeli z vseslovensko oglaševalno kampanjo. V tej kampanji so živila dobila svoj glas. Verjetno se še spomnite potice, ki je preživela veliko noč, smetane, ki je ni bilo v receptu, in paradižnika … Prav vsa živila so govorila o tem, da hrano zavržemo samo zato, ker nanjo pozabimo, jo nepravilno shranjujemo, obrokov pa ne načrtujemo.

Čas je, da svoje navade spremenimo. Se nam pridružiš tudi ti?