Odvržena hrana se tiče nas vseh!

Da je z našo družbo nekaj zelo narobe, glasno kričijo ogromne količine zavržene hrane. Človek v sodobnem svetu vsak dan odvrže velike količine odvečne, pretečene in žal celo sveže hrane, pa se tega sploh ne zaveda. Zato v tem sploh ne vidimo neke zablode, ne pomislimo na to, da ne ravnamo prav. Vse to pa zaradi tega, ker lahko vedno znova in znova kupimo novo svežo hrano, s katero spet (pre)napolnimo naše hladilnike in shrambe.

A preprečevanje nastajanja odpadne hrane je še kako pomembna tema. Na Zemlji namreč nismo sami. Na Zemlji trenutno prebiva kar 7 milijard ljudi in od tega jih kar 1 milijarda strada. Pri tem pa po drugi strani več kot tretjina svetovne proizvodnje hrane pristane v smeteh. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 na zemlji že 9 milijard ljudi in oskrbovanje s hrano bo postalo eno od najpomembnejših socialnih in ekoloških problemov. Nam je še vseeno?

V razvitem svetu prihaja do velike količine zavržene hrane ravno zaradi trgovcev in kupcev. Zato moramo prav sami poskrbeti, da dnevno zmanjšamo količino zavržene hrane.

Kaj lahko pri tem naredimo potrošniki sami?

Svetujemo vam, da imate na enem mestu vedno pripravljeno zalogo osnovnih živil, dodatkov in začimb, s katerimi boste iz ostankov hrane v hladilniku lahko pripravili nove okusne obroke. Med ta osnovna živila sodijo na primer riž, testenine, moka, olja, konzerve, paradižnikova mezga in še bi lahko naštevali …

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč, pa tudi pojemo je ne pravočasno. Na žalost največkrat vržemo stran prav kruh ter zelenjavo in sadje  Zato kupujmo samo toliko hrane, kot jo sproti potrebujemo, pri tem pa obroke skrbno načrtujmo. Odpadni hrani se bomo izognili tako, da bomo nakupovali po pameti in z nakupovalnim listkom, poskrbimo za pravilno odmerjanje porcij ter uporabljamo zamrzovalnik. Odvečno hrano zapremo v neprodušne posode kar po porcijah, na katerih označimo datum, ko smo živilo zamrznili.

Velik del k zavrženi hrani prispeva dejstvo, da živil ne shranjujemo na pravilen način. Zato pazimo, da imamo v hladilniku nastavljeno pravo temperaturo. Temperatura naj bi bila pod 5 stopinj Celzija, s tem bomo živilom učinkovito podaljšali življenjsko dobo. V pomoč vam prilagamo nekaj informacij, koliko časa so določena živila obstojna v zamrzovalniku.

  • Surov piščanec (cel): 1 leto
  • Surovi zrezki, kotleti, pečenka: 4–12 mesecev
  • Surovo mleto meso: 3–4 meseci
  • Klobasa: 1–2 meseca
  • Golaž, obara ipd.: 2–3 meseci
  • Surov razkosan piščanec: 9 mesecev
  • Slanina: 1–2 meseca
  • Kuhana govedina in svinjina: 2–3 mesece
  • Kuhana perutnina: 4 mesece
  • Kruh: 2–3 mesece
  • Enolončnice: 2–3 mesece
  • Testo za piškote: 3 meseci
  • Sadje: 8–12 mesecev
  • Hrenovke: 1–2 meseca
  • Zelenjava: 8–12 mesecev

Še nekaj super napotkov za zamrzovanje hrane:

Živila zamrznite takoj, ko pridete iz trgovine. Tako bodo bolje obdržala svojo kakovost in okus. Vso zamrznjeno hrano obvezno opremite z datumom, saj boste le tako vedeli, koliko časa jo že imate v zamrzovalniku. Hrane nikoli ne tajajte na kuhinjskem pultu, saj je ta pravo gojišče za bakterije. Hrano raje odmrznite v mikrovalovki. Če boste v zamrzovalniku shranjevali kuhano hrano, jo najprej ohladite. Tako bo zamrznila hitreje.

Bodite pozorni tudi na to, da živila shranjujete na ustreznem mestu, saj bodo tudi na ta način ostala uporabna dalj časa. S tem namenom nekateri proizvajalci živil na embalaži že navajajo podatke, kje naj bi se živilo shranilo.

Kaj lahko storijo trgovci?

Tudi trgovci lahko storijo marsikaj. Hrani, ki je tik pred potekom roka trajanja, lahko seveda znižajo ceno. Mnogo ljudi namreč hrano kupi in pripravi še isti dan, zato bodo s tem prihranili nekaj denarja, pa tudi manj zavržene hrane bo nastalo.

V tujini številni večji trgovci ponujajo živila in pijače na refill. Vedno lahko vzamemo le toliko hrane, kolikor je res potrebujemo. Takšni izdelki niso v embalaži, ampak si živila ali čistila kupci sami napolnijo v embalažo, ki jo prinesejo s seboj. V Sloveniji žal takšnih trgovin še ni. Njihova odlična prednost je v tem, da preprečujejo nastajanje odpadne hrane, poleg tega pa tudi prekomerno uporabo plastičnih vrečk.