Mesec: junij 2018

Prav povsod prihaja do odpadne in zavržene hrane – tako pri proizvajalcih in pridelovalcih hrane, kot tudi na kmetijah, v gostinstvu, v trgovinah in ne nazadnje pri nas samih – v gospodinjstvu. V povprečju vsak Slovenec zavrže kar nekaj deset kilogramov hrane na leto, kar je povsem nedopustno in nespremenljivo.

Dobra novica je ta, da lahko bistveno zmanjšamo količino odpadne hrane, če bomo le nekoliko spremenili svoje navade. Potrebno bo bolje načrtovati nakupe živil, živila pravilno shranjevati, ostanke hrane pa z nekaj domišljije uporabiti za pripravo novih jedi. Naučimo se torej pripravljati jedi iz ostankov hrane ter iz živil, ki jih običajno zavržemo kot neuporabna.

Kako uporabiti ostanke zelenjave?

• Ostanke zelenjave, ki jih obrežemo pri kuhanju, uporabimo kot del jušne osnove. To pomeni, da obrezke korenja, zelene, čebule in ostale zelenjave vržemo v lonec z vodo ter segrevamo do vretja – in že je jušna osnova pripravljena.
• Običajno zavržemo tudi liste zelene in pri tem naredimo veliko napako, saj so aromatični in jih lahko uporabimo za pripravo jedi. Liste nasekljamo ter jih zamrznemo po porcijah, pri kuhanju pa jih dodamo k mesnim ali zelenjavnim jedem ter različnim juham.
• Kaj storiti s paradižniki v hladilniku? Posušimo jih lahko v pečici in nato shranimo v olivnem olju, ki smo mu dodali različne začimbe.
• Zelenjavo lahko tudi blanširamo ter zamrznemo in jo uporabimo, ko jo potrebujemo. Na ta način lahko shranjujemo brokoli, korenje, grah, brstični ohrovt, fižol, blitvo, špinačo in še bi lahko naštevali.

Kaj storiti  z ostanki sadja?

• Če je sadje malo prezrelo, ga lahko uporabite za različne sadne napitke. Maline, banane, jagode, borovnice in podobno sadje zmešajte v mešalniku z malo mleka ali jogurta in že imate pripravljen slasten napitek.
• Za otroke pripravite takšna in drugačna sadna nabodala, ki so prava paša za oči in usta. Tudi sadna solata se bo izvrstno prilegla. Otroci sadje raje jedo takrat, ko je pripravljeno na zanimiv način.
• Iz katerega koli sadja lahko pripravite tudi sadno marmelado. Na ta način lahko uporabite različne ostanke sadja, ki bi ga sicer zavrgli.
• Če vam ostajajo jabolka, pripravite jabolčne pite in jih še surove zamrznite. Potem jih po potrebi jemljite ven iz zamrzovalnika.

Kam z ostanki kruha?

• Iz ostankov nekaj dni starega kruha lahko pripravimo slastne kruhove kocke, s katerimi obogatimo juhe ali solate.
• Iz suhega kruha lahko naredimo tudi krušne drobtine in jih uporabimo za panirano meso ali zelenjavo.
• Tudi za kruhove cmoke je najbolj primeren starejši in nekoliko suh kruh. Kruhove cmoke lahko potem zmrznemo in uporabimo tudi kasneje. Pripravimo pa jih tako, da kruh narežemo na kocke. Dodamo še prepraženo čebulo s peteršiljem, mleko z umešanimi jajci ter sol, poper in moko.
• Iz ostankov rezin kruha pripravimo tudi ocvrt kruh, ki je prava pravcata poslastica. Rezine kruha pomočimo v mleko in nato še v razžvrkljano jajce ter ocvremo. Zraven se odlično prileže kompot, ki ga prav tako pripravite iz ostankov sadja.
• Iz starega kruha lahko pripravimo tudi hitro kosilo. Na dno posode položimo rezine suhega kruha, nato dodamo plast toplotno obdelanega mletega mesa, zaključimo pa s plastjo rezin kruha. Vse skupaj prelijeno z mešanico mleka, smetane jajc in soli ter spečemo v pečici.

Kako porabiti ostanke mesa in kosti?

• Ostanke piščančjih kosti nikar ne zavrzite, ampak iz njih pripravite odlično jušno osnovo. Le-to lahko zmrznete in nato uporabljate po potrebi.
• Maščobo, ki ste jo odrezali od kosov mesa, lahko zmeljete ter dodate različna semena – tako boste dobili domačo hrano za ptice.
• Če vam ostajajo kosi mesa, jih narežite na manjše koščke ter uporabite za pripravo enolončnice. Prav tako lahko iz ostankov mesa pripravite odlične sendviče.

Razno

• Ostankom pire krompirja lahko dodamo jajce in moko ter tako pripravimo krompirjeve svaljke. Le-te lahko tudi zamrznemo in uporabimo po potrebi.
• Ostanke testenin lahko pripravimo v obliki narastka, v katerem se izmenjujeta plast testenin in plast zelenjave. Vse skupaj prelijemo z bešamelom in spečemo.
• Iz ostankov riža lahko pripravimo riževe palačinke, in sicer tako, da z rižem zmešamo moko, mleko in jace ter spečemo.
• Z različnimi ostanki hrane lahko obložimo listnato testo ter prelijemo s smetano in potresemo z naribanim sirom. Spečemo v pečici.

Želimo vam dober tek.

Da je z našo družbo nekaj zelo narobe, glasno kričijo ogromne količine zavržene hrane. Človek v sodobnem svetu vsak dan odvrže velike količine odvečne, pretečene in žal celo sveže hrane, pa se tega sploh ne zaveda. Zato v tem sploh ne vidimo neke zablode, ne pomislimo na to, da ne ravnamo prav. Vse to pa zaradi tega, ker lahko vedno znova in znova kupimo novo svežo hrano, s katero spet (pre)napolnimo naše hladilnike in shrambe.

A preprečevanje nastajanja odpadne hrane je še kako pomembna tema. Na Zemlji namreč nismo sami. Na Zemlji trenutno prebiva kar 7 milijard ljudi in od tega jih kar 1 milijarda strada. Pri tem pa po drugi strani več kot tretjina svetovne proizvodnje hrane pristane v smeteh. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 na zemlji že 9 milijard ljudi in oskrbovanje s hrano bo postalo eno od najpomembnejših socialnih in ekoloških problemov. Nam je še vseeno?

V razvitem svetu prihaja do velike količine zavržene hrane ravno zaradi trgovcev in kupcev. Zato moramo prav sami poskrbeti, da dnevno zmanjšamo količino zavržene hrane.

Kaj lahko pri tem naredimo potrošniki sami?

Svetujemo vam, da imate na enem mestu vedno pripravljeno zalogo osnovnih živil, dodatkov in začimb, s katerimi boste iz ostankov hrane v hladilniku lahko pripravili nove okusne obroke. Med ta osnovna živila sodijo na primer riž, testenine, moka, olja, konzerve, paradižnikova mezga in še bi lahko naštevali …

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč, pa tudi pojemo je ne pravočasno. Na žalost največkrat vržemo stran prav kruh ter zelenjavo in sadje  Zato kupujmo samo toliko hrane, kot jo sproti potrebujemo, pri tem pa obroke skrbno načrtujmo. Odpadni hrani se bomo izognili tako, da bomo nakupovali po pameti in z nakupovalnim listkom, poskrbimo za pravilno odmerjanje porcij ter uporabljamo zamrzovalnik. Odvečno hrano zapremo v neprodušne posode kar po porcijah, na katerih označimo datum, ko smo živilo zamrznili.

Velik del k zavrženi hrani prispeva dejstvo, da živil ne shranjujemo na pravilen način. Zato pazimo, da imamo v hladilniku nastavljeno pravo temperaturo. Temperatura naj bi bila pod 5 stopinj Celzija, s tem bomo živilom učinkovito podaljšali življenjsko dobo. V pomoč vam prilagamo nekaj informacij, koliko časa so določena živila obstojna v zamrzovalniku.

• Surov piščanec (cel): 1 leto
• Surovi zrezki, kotleti, pečenka: 4–12 mesecev
• Surovo mleto meso: 3–4 meseci
• Klobasa: 1–2 meseca
• Golaž, obara ipd.: 2–3 meseci
• Surov razkosan piščanec: 9 mesecev
• Slanina: 1–2 meseca
• Kuhana govedina in svinjina: 2–3 mesece
• Kuhana perutnina: 4 mesece
• Kruh: 2–3 mesece
• Enolončnice: 2–3 mesece
• Testo za piškote: 3 meseci
• Sadje: 8–12 mesecev
• Hrenovke: 1–2 meseca
• Zelenjava: 8–12 mesecev

Še nekaj super napotkov za zamrzovanje hrane:

Živila zamrznite takoj, ko pridete iz trgovine. Tako bodo bolje obdržala svojo kakovost in okus. Vso zamrznjeno hrano obvezno opremite z datumom, saj boste le tako vedeli, koliko časa jo že imate v zamrzovalniku. Hrane nikoli ne tajajte na kuhinjskem pultu, saj je ta pravo gojišče za bakterije. Hrano raje odmrznite v mikrovalovki. Če boste v zamrzovalniku shranjevali kuhano hrano, jo najprej ohladite. Tako bo zamrznila hitreje.

Bodite pozorni tudi na to, da živila shranjujete na ustreznem mestu, saj bodo tudi na ta način ostala uporabna dalj časa. S tem namenom nekateri proizvajalci živil na embalaži že navajajo podatke, kje naj bi se živilo shranilo.

Kaj lahko storijo trgovci?

Tudi trgovci lahko storijo marsikaj. Hrani, ki je tik pred potekom roka trajanja, lahko seveda znižajo ceno. Mnogo ljudi namreč hrano kupi in pripravi še isti dan, zato bodo s tem prihranili nekaj denarja, pa tudi manj zavržene hrane bo nastalo.

V tujini številni večji trgovci ponujajo živila in pijače na refill. Vedno lahko vzamemo le toliko hrane, kolikor je res potrebujemo. Takšni izdelki niso v embalaži, ampak si živila ali čistila kupci sami napolnijo v embalažo, ki jo prinesejo s seboj. V Sloveniji žal takšnih trgovin še ni. Njihova odlična prednost je v tem, da preprečujejo nastajanje odpadne hrane, poleg tega pa tudi prekomerno uporabo plastičnih vrečk.

Žal je hrana v razvitem svetu postala čisto samoumevna, zato pogosto konča tudi v smeteh. Ljudje sploh ne znamo načrtovati nakupa hrane, po nakupih se odpravljamo brez nakupovalnega seznama. Ko smo enkrat v trgovini, pa v svoj nakupovalni voziček “zmečemo” tudi povsem nepotrebna živila, saj nas prebogata ponudba dobesedno zmede. Iz nakupovalnih središč, ki rastejo kot gobe po dežju, se vsak dan valijo trume ljudi s prepolnimi vozički živil, ki bodo končala tudi v smeteh.

V slovenskih gospodinjstvih je odnos do hrane žal prav brezobziren, zato ljudje temu, kaj mečemo stran, sploh ne pripisujemo nobene pozornosti. Najbolj nas skrbijo roki uporabe, zato vse, kar ima pretečen rok, vržemo stran. Največ se zavrže prav kruha in pekovskih izdelkov, nato pa sledita sadje in zelenjava. Naš odnos do kruha se je žal bistveno spremenil, in sicer na slabše. Svoje k temu prispeva tudi podatek, da se speče preveč kruha, kot ga ljudje potrebujemo. Kupci pa smo postali razvajeni, kruh mora biti popolnoma svež in hrustljav, drugače se ne proda.

Velik problem postajajo tudi XXL porcije

Nespodbuden podatek govori tudi o tem, da so se porcije v zadnjih 30 letih močno povečale. Tako je na primer v Mc Donaldsu normalna pijača zrasla iz 2 dcl na pol litra, medtem ko so hamburgerji večji že za 30 odstotkov. Tudi če primerjamo stare in nove kuharske knjige, bomo lahko opazili, da so bile v starih knjigah porcije precej manjše. Vse to lahko vzamemo kot nekakšen psihološki trik različnih oglaševalcev, ki na tak način v nas porajajo misel, da potrebujemo vedno več in več.

Slovencem torej primanjkuje osveščenosti in znanja o preventivnih ukrepih. Potrebujemo več informacij o prehranskih tehnikah za preprečevanje nastajanja odpadkov, saj bodo gospodinjstva le tako razumela, kako kupovati pametneje in uporabiti tisto, kar je bolj učinkovito. Svetujemo vam, da v trgovini nakupite točno toliko, kot boste porabili, pa tudi v gostilni naročite samo toliko, kot boste pojedli. Poskusite poprositi za polovično porcijo ali pa odvečno hrano odnesite domov. Bodite zavedni kupci, ki svojega hladilnika ne prenapolnite. Po nakupih se odpravite le takrat, ko nekaj  potrebujete, in ne takrat, ko je določen izdelek v akcijski ponudbi.

Žal vsako leto zavržemo kar okrog 1,3 milijarde ton hrane. Po podatkih, ki jih posreduje Organizacija Združenih narodov za prehrano in gospodinjstvo, je to na primer več hrane, kot jo v enem letu pridelajo na celotnem območju podsaharske Afrike. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je po drugi strani vsak sedmi Zemljan lačen, zaradi lakote pa na svetu vsak dan umre kar 20.000 majhnih otrok.

Hrana ne sodi v smeti!

Hrano moramo porabiti do konca. Pri tem naj nas vodijo naslednja pravila: vedno uporabljajmo nakupovalni listek, obroke skrbno načrtujmo, živila pa pravilno shranjujmo. Z majhnimi in preprostimi spremembami boste tudi vi lahko uživali v raznolikih obrokih, pri tem pa porabili vse, kar ste nakupili, in obenem še prihranili.

Pa si poglejmo nekaj res učinkovitih nasvetov:

• Svetujemo vam, da si naložite kakšno aplikacijo za kuharske recepte, lahko pa tudi aplikacijo za oblikovanje nakupovalnega seznama. Na ta način boste vedno vedeli, kaj storiti s hrano, ki jo želite zavreči.
• Nikoli, ampak res nikoli se v trgovino ne odpravite lačni. Takrat boste namreč  pokupili vso hrano, ki vam pride pred oči. Izognite se brezglavemu nakupovanju, predvsem pa vsakodnevnemu nakupovanju – raje določite 1 ali 2 dneva na teden za nakupovanje živil.
• Nikar ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Omenili smo že, da kupujte le tista živila, ki jih res potrebujete, ne pa tistih, ki so na voljo po znižani ceni. Le kdo lahko garantira, da boste te velike pakete hrane res sploh pojedli?
• Nikar ne zavrzite neuglednega kosa zelenjave ali sadja, raje iz izkoristite njune hranilne snovi – pripravite si lahko juho, sok ali smuti.
• Vedno kuhajte z glavo. To pomeni, da se izogibajte kuhanju takrat, ko ste sestradani. Če ne gre drugače, pa načrtno od predvidene količine odštejte polovico. V primeru, da skuhate preveč, hrano zamrznite.
• Vsaj enkrat na teden si privoščite obrok, ki ga boste pripravili tako, da boste izpraznili hladilnik.

Statistika razkriva naravnost šokantno stanje. V Sloveniji letno zavržemo kar 170.000 ton hrane, kar znaša nekako 82 kilogramov na prebivalca. To pa seveda govori o tem, da zavržemo tretjino kupljene in pripravljene hrane, kar seveda predstavlja veliko obremenitev za naše okolje, da o naših denarnicah niti ne govorimo. Tako v povprečnem evropskem gospodinjstvu zavržemo kar 250 € na leto, ki bi jih seveda lahko veliko bolj koristno uporabili.

Problem zavržene hrane ni enostaven, saj je večplasten: socialni, finančni in okoljski. Vsi se zavedamo tega, da zavržemo preveč hrane, težko pa nam je to spremeniti. Zanimivo je dejstvo, da se prav vsak od nas zgraža nad fotografijami zavržene hrane gostincev in trgovcev, sami pa v svojem domu počnemo čisto enako. To potrjuje dejstvo, da gospodinjstva prispevajo kar 48% k vsej zavrženi hrani. Najpomembnejši ukrepi se torej začnejo kar doma!

Vzroki za to, da je toliko hrane zavržene, so zelo različni. Na prvem mestu naj izpostavimo to, da morda ne znamo pravilno kupovati. Tako na primer povprečen potrošnik kupi preveč sadja in zelenjave naenkrat, zato se mu živila pokvarijo, še preden jih utegne pojesti. Prav tako ne znamo pravilno načrtovati obrokov, tako ne vemo, katera živila je potrebno porabiti najprej. Premamijo nas tudi posebne akcijske ponudbe, v okviru katerih naenkrat kupimo preveč hrane. Žal imamo prepolne shrambe in hladilnike, zato na mnoga živila kar pozabimo ter jih čez čas najdemo v zadnjem kotičku shrambe. Takrat, ko jim je rok veljavnosti že zdavnaj pretekel.

Vzrokov je seveda še več. Morda smo preveč občutljivi na higieno živil in različne datume, ki so objavljeni na živilih. V vsakem primeru pa za naše obroke pripravljamo preveč hrane, ki je ne zmoremo pojesti, ostankov pa žal ne znamo ponovno uporabiti.

Kako zmanjšati količine zavržene hrane?

1. Svoje nakupe morate vnaprej načrtovati. Kaj to pravzaprav pomeni? Preden se brezglavo zapodite v trgovino, doma najprej preverite, kaj vse že imate, in naredite seznam le tistih živil, ki jih morate dokupiti. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupite le toliko živil, kot jih res potrebujete. Nikoli ne kupujte lačni, saj boste sicer pokupili polovico trgovine.
2. Preverite datume na embalaži živil. Poiščite tista živila, ki so na polici bolj zadaj, saj imajo ta ponavadi daljši rok trajanja. Tako vam teh živil ne bo potrebno takoj uporabiti.
3. Poskrbite, da bo vaš hladilnik pravilno deloval. Poskrbite tudi za njegovo ustrezno vzdrževanje. Le tako bo hrana v njem ostala sveža toliko časa, kot je napisano na embalaži. Pazite tudi, da boste živila shranjevali ustrezno z navodili. Dobrodošla bo tudi organizacija živil v hladilniku – zadaj spravite živila z daljšim rokom uporabe, spredaj pa tista, katerih uporaba bo hitreje potekla.
4. Naučite se uporabiti tudi ostanke hrane. Uporabite jih lahko še isti dan za večerjo ali naslednji dan za malico. Lahko jih tudi zamrznete in uporabite takrat, ko boste preutrujeni za pripravljanje obroka. Iz preostanka sadja napravite sladice ali sadne sokove, iz zelenjave, ki ni več čisto sveža, pa zelenjavno juho. Svetujemo vam, da po internetu pobrskate po različnih kuharskih forumih, kjer boste dobili 100 in 1 nasvet, kako ponovno uporabiti ostanke kosila ali večerje.

Pohvalno je dejstvo, da so Ekologi brez meja v času velikonočnih praznikov v sklopu akcije Ne meč’mo hrane stran (ki jo je delno financiralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor) pričeli z vseslovensko oglaševalno kampanjo. V tej kampanji so živila dobila svoj glas. Verjetno se še spomnite potice, ki je preživela veliko noč, smetane, ki je ni bilo v receptu, in paradižnika … Prav vsa živila so govorila o tem, da hrano zavržemo samo zato, ker nanjo pozabimo, jo nepravilno shranjujemo, obrokov pa ne načrtujemo.

Čas je, da svoje navade spremenimo. Se nam pridružiš tudi ti?